Zanimivosti

Tržišk kosiv

Sestavljajo ga župa, prata, sovata pa tenstan krompir – juha, pečenka, solata in pražen krompir. Vendar pa vsi domačini besede prata ne razumejo le kot pečenke, pač pa tudi kot mesno štruco. Narejena je iz nasekljanega ali na kocke narezanega mesa (suhega, navadno prekajenega mesa, lahko pa tudi ostankov govedine iz juhe, kuhane ali pečene svinjine ipd.) in starega kruha, namočenega v mleku. Temu dodajo prepraženo čebulo, začimbe in jajca, zavijejo v svinjsko mrežico in spečejo v peči.

Tržiške bržole

Obari podobna jed iz koštrunovega (ovčjega) mesa. Recepti za tržiške bržole so objavljeni že v starih kuharskih knjigah. V zapisih, ki se navezujejo neposredno na Tržič, bržole prvič srečamo leta 1856 v pesmi Vojteha Kurnika, leta 1861 pa v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Leto za tem je opis že konkreten – pisec navaja koštrunovo meso in šetraj.

Zakaj bržole?

Beseda bržola se je razvila iz izraza za žerjavico. Beseda pražiti je pomenila obdelovati s toploto, tudi pêči, žareti.

Prvi štedilnik v Tržiču

Na Glavnem trgu 9 v Tržiču je imela žena poštarja Andreja Kališnika (1847–1892) kot prva tržiška gospodinja zidan štedilnik, da bi mogla čim skrbnejše kuhati za goste, ki jih je stregla.

Dobro – slabo

Pravili so:

Repa, korenje – slabo življenje,

štruklji, meso – to bo že šlo.

Joj, joj, joj …

Parafraza, ki so jo peli k melodiji plesa nojkatoliš, zapisanega v Palovčah:

Joj, joj, joj, repa in fižol,

kislo zelje in korenje, to je živež moj.

Mala Moka – velík žganc

Mala Moka je bil Tržičan. Ves droben in majhne postave, a želel si je vedno veliko žgancev. Hodil je v dolino, da so mu dali kaj za pod zob. Kadar je sedel k mizi, je imel navado reči: »Velik mleka pa še več žgancov!«

Košarica je prazna

Vpiši iskalni niz

Zanimivosti

Tržišk kosiv

Tržiške bržole

Nominacije

Nominacije

Vpiši iskalni niz

Zanimivosti

Tržišk kosiv

Tržiške bržole

Prijava na novice

Nominacije

Nominacije