Vpiši iskalni niz

Galerije predmetov

Moški škorenj z zadrgo, zadnja četrtina 20. stoletja

Moški škorenj z zadrgo, zadnja četrtina 20. stoletja

Krzno se je bolj kot v izdelovanju obuval uveljavilo v izdelovanju vrhnjih oblačil in oblačilnih dodatkov. A krzno so kot material v preteklosti in še danes uporabljali tudi za izdelavo obutve – kot podlogo, ki je pozimi grela noge, ali kot okras. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1040

Nizki ženski čevelj s peto klinčane izdelave, sredina 20. stoletja

Nizki ženski čevelj s peto klinčane izdelave, sredina 20. stoletja

Galoše oz. snežke so ljudje uporabljali v deževnem vremenu, tudi pozimi. Galoše so čevlje varovali pred mokroto. Obuli so jih, ko so šli od doma, in jih sezuli, ko so prišli v suh prostor. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1332 TRŽ;AKC-1242/14

Pražnji visoki čevlji na vezalke, tretja četrtina 20. stoletja

Pražnji visoki čevlji na vezalke, tretja četrtina 20. stoletja

Ženski visoki čevlji na vezalke so za zimske dni ostali v rabi vse do danes. V nadrobnostih so spreminjali svojo podobo, spreminjal se je način izdelave, oblika pete ipd. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1037

Pražnji ženski škornji, prva tretjina 20. stoletja

Pražnji ženski škornji, prva tretjina 20. stoletja

Škornji so izdelani s suknenim zgornjim delom in zadrgo. Izdelovanje obuval, ki niso bila v celoti izdelana iz usnja, je bilo pogosto že v 19. stoletju, ohranilo se je vse do danes. Ob koncu 19. in prvi polovici 20. stoletja so bili iz suknenega blaga pogosto izdelani visoki čevlji na vezalke, tako izdelani škornji pa so predstavljali bolj posebnost kot pravilo. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-450

Usnjena ženska copata s cofom, tretja četrtina 20. stoletja

Usnjena ženska copata s cofom, tretja četrtina 20. stoletja

Copata je izdelek blagovne znamke Prema. Nosila ga je Tržičanka Frančiška Pretnar, poročena Mandič, pred letom 1970. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-351

Copata oz. nizek ženski čevelj, druga četrtina 20. stoletja.

Copata oz. nizek ženski čevelj, druga četrtina 20. stoletja.

Obuvalo je izdelano iz blaga in usnja, namenjeno je vsakdanji rabi. Izdelano je »na glih kopit«, torej na kopito, ki je bilo za desno in levo obuvalo enako. Obutev so po kopitu, ki je bil enak za levi in desni čevelj, v Tržiču izdelovali še v prvi četrtini 20. stoletja, copate so po tovrstnih kopitih izdelovali tudi še pozneje. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-424

Ženska copata, tretja četrtina 20. stoletja

Ženska copata, tretja četrtina 20. stoletja

Copata je izdelana iz blaga, okrasno vezena in ročno šivana. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1154/14

Natikači, tretja četrtina 20. stoletja

Natikači, tretja četrtina 20. stoletja

Copate so se ohranile v hiši Antonije Piškur, znane tržiške izdelovalke copat, na Glavnem trgu v Tržiču. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1245/14

Zimske copate, zadnja četrtina 20. stoletja

Zimske copate, zadnja četrtina 20. stoletja

Copate je nosila Ivana Laussegger iz Tržiča. Notranjost iz umetnega krzna je prijetno grela noge, hkrati je bila copatam v okras. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1151/14

Otroške copate s cofom, sredina 20. stoletja

Otroške copate s cofom, sredina 20. stoletja

Copate velikosti 21 so iz delavnice Antona Jelenca, ki je imel tovarno baby čeveljčkov in copat na Glavnem trgu v Tržiču. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-440

Natikači, zadnja četrtina 20. stoletja

Natikači, zadnja četrtina 20. stoletja

Izdelal jih je čevljar Jože Poljanec iz Sebenj, rojen 1913, in jih tudi nosil v zadnjih letih svojega življenja. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1145/14

Copate, sredina 20. stoletja

Copate, sredina 20. stoletja

V kmečkem okolju copat pogosto niso uporabljali, bolj razširjene so bile med meščani in delavci. V Tržiču je med bolj znane izdelovalce copat sodila Antonija Piškur, Tonči, ki je imela delavnico na Glavnem trgu. Copate so našli v njeni hiši. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1243/14

Lesena otroška drsalka s kovinsko šino, druga četrtina 20. stoletja

Lesena otroška drsalka s kovinsko šino, druga četrtina 20. stoletja

Otroci so za drsanje uporabljali tudi drsalke, ki so jih čez leseni vrhnji del z usnjenimi trakovi pritrdili na čevlje. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-496

Dekliški visoki čevlji in drsalke, sredina 20. stoletja

Dekliški visoki čevlji in drsalke, sredina 20. stoletja

Drsanje je bilo priljubljeno med otroki. Ti so prav tako kot odrasli za drsanje uporabljali visoke čevlje, na katere so pritrdili šine aliglajze. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1226 TRŽ;ČE-353

Drsalke, sredina 20. stoletja

Drsalke, sredina 20. stoletja

Sredi 20. stoletja so se začele uveljavljati drsalke, pri katerih čevelj ni bil odstranljiv. V Tržiču so jim rekli šeksne. Razstavljene imajo spredaj že zobčke, ki so omogočali, da si se na ledu lažje ustavil. Uporabljal jih je Mihael Petek, rojen 1922, izdelal pa jih tržiški čevljar Horvat pred drugo svetovno vojno. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-453 TRŽ;ČE-352

Čevelj z drsalko, druga četrtina 20. stoletja

Čevelj z drsalko, druga četrtina 20. stoletja

Tovrstne drsalke so ustrezale različni velikosti čevljev, zato jih je brez večjih težav uporabljalo več ljudi – navadno znotraj družine ali sosedstva. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1097/14

Visoki čevlji klinčane izdelave in drsalke, druga četrtina 20. stoletja

Visoki čevlji klinčane izdelave in drsalke, druga četrtina 20. stoletja

Že v času med obema svetovnima vojnama je bilo v Tržiču priljubljeno drsanje. Za drsanje so še v tridesetih letih 20. stoletja uporabljali visoke čevlje na vezalke, kakršne so sicer nosili, tem pa so dodali drsalke – rekli so jim šine, tudi glajze. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-446 TRŽ;ČE-485

Visoki, trpežni moški čevlji, sredina 20. stoletja

Visoki, trpežni moški čevlji, sredina 20. stoletja

Čevlji imajo kaveljčke za zavezovanje, ob vrhu trak s spono za zapenjanje, zavezujejo se tudi na zadnjem delu. Čevlji so bili namenjeni smučanju. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-413

Otroški visoki čevelj na vezalke, sredina 20. stoletja

Otroški visoki čevelj na vezalke, sredina 20. stoletja

Otroški čevlji, izdelani enako kot čevlji odraslih. Za njihovo izdelavo je čevljar potreboval skoraj enako časa kot za izdelavo čevljev za odrasle – večja razlika je bila v porabi usnja. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1331

Visoki trpežni moški čevlji na vezalke z okovanimi podplati, sredina 20. stoletja

Visoki trpežni moški čevlji na vezalke z okovanimi podplati, sredina 20. stoletja

Tovrstni čevlji niso bili namenjeni le hoji v planine. Prav nasprotno, uporabljali so jih predvsem za delo, še posebej so bili primerni za delo v gozdu in druga dela, ki so potekala na zahtevnih terenih. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-493

Ženski pražnji nizki čevlji šivane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Ženski pražnji nizki čevlji šivane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Čevlji so bili izdelani leta 1935. Ženske v mestu so v času med obema svetovnima vojnama in po drugi vojni za poroko najpogosteje nosile nizke čevlje s peto. V vaseh v okolici Tržiča so bili za poroko priljubljeni tudi preprostejši čevlji z nizkimi petami. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1225

Ženski nizki čevlji iz semiša, sredina 20. stoletja

Ženski nizki čevlji iz semiša, sredina 20. stoletja

Poročni čevlji so bili pogosto najboljši čevlji, ki so jih ljudje imeli. Varčnejši so za ta namen dali izdelati čevlje, ki so jih prvič obuli za poroko, potem pa so jih nosili za v cerkev in za drugo pražnjo rabo. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1042/14

Ženski poročni čevlji iz semiša, sredina 20. stoletja

Ženski poročni čevlji iz semiša, sredina 20. stoletja

Izdelek tržiškega čevljarja Joža Grosa. Za poroko so si ljudje navadno dali izdelati nove čevlje, redkeje so za ta namen kupili čevlje serijske izdelave. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-415

Moški nizki pražnji čevlji na vezalke in galoše, sredina 20. stoletja

Moški nizki pražnji čevlji na vezalke in galoše, sredina 20. stoletja

Moški in ženske so si ob deževnem vremenu in blatu čez čevlje nadeli galoše, ki so omogočile, da čevlji niso premočili in so ostali čisti. Ko so šli od doma, so čez čevlje obuli galoše – te so sezuli, ko so prišli ponovno v notranje prostore. Galoše so bile izdelane v tovarni Borovo, nosil jih Mihael Petek iz Tržiča. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-425 TRŽ;ČE-504

Visok čevelj na vezalke, tretja četrtina 20. stoletja

Visok čevelj na vezalke, tretja četrtina 20. stoletja

Osnovna oblika visokih čevljev na vezalke je v drugi polovici 20. stoletja dobila nove različice – predvsem v načinu okraševanja gornjega dela in izdelovanja podplata. Ti so na gornjem delu krašeni z usnjenimi jermenčki. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1337

Moški močno obrabljeni nizki čevlji, sredina 20. stoletja

Moški močno obrabljeni nizki čevlji, sredina 20. stoletja

Pred drugo svetovno vojno so bile ženske sandale že pogoste , tudi sandale za otroke. Ti so pogosto nosili gandice – preprosto izdelane sandale. Ime so dobile po indijskem politiku Mahatmu Gandhiju (1869–1948), ki je nosil te vrste sandal. Razstavljene sandale ne predstavljajo gandic, so izdelek Martina Slaparja iz leta 1940. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-398

Leseni cokli z usnjenim gornjim delom, prva polovica 20. stoletja

Leseni cokli z usnjenim gornjim delom, prva polovica 20. stoletja

Za vsakdanjo rabo so bili v kmečkem okolju priljubljeni cokli. Ti so bili od konca 19. stoletja naprej pogosto izdelani iz lesenega podplata in usnjenega gornjega dela. Nosili so jih moški, ženske in otroci, navadno za opravila okrog hiše in hleva. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1307

Visoki moški čevlji z lesenim podplatom, sredina 20. stoletja

Visoki moški čevlji z lesenim podplatom, sredina 20. stoletja

Čevlji so bili izdelani takoj po drugi svetovni vojni. Tovrstne čevlje z lesenim podplatom so uporabljali predvsem delavci v industrijskih obratih za delovno obutev. Razširjeni so bili že med obema svetovnima vojnama. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-414

Moški nizki pražnji čevlji na vezalke klinčane izdelave, sredina 20. stoletja

Moški nizki pražnji čevlji na vezalke klinčane izdelave, sredina 20. stoletja

Čevlji niso bili nošeni. Tovrstni čevlji so bili med tržiškimi meščani pogosti. Podplat je izdelan še na star način – s klinčki – zaradi neponošenosti so čevlji videti dokaj sodobni. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-499

Moški pražnji nizki čevlji klinčane izdelave z vezalkami, druga četrtina 20. stoletja

Moški pražnji nizki čevlji klinčane izdelave z vezalkami, druga četrtina 20. stoletja

Izdelek Martina Slaparja iz leta 1935. Peta je bila naknadno popravljena. Nizki čevlji, rekli so jim hafərəl, kar bi prevedli kot polčevelj, so bili v času med obema svetovnima vojnama priljubljeni med tržiškimi meščani. Veliko redkejši so bili med kmečkim prebivalstvom v okoliških vaseh. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-445

Trpežni visoki moški čevlji z okovanimi podplati, druga četrtina 20. stoletja

Trpežni visoki moški čevlji z okovanimi podplati, druga četrtina 20. stoletja

Tovrstnim čevljem so rekli tudi kvedrovci, izdelani so bili na kveder, okvir. Bili so trpežne izdelave, doba uporabe je bila podaljšana z žeblji, pritrjenimi na podplat, ki so jih največ izdelovali v Kropi. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-346

Visoki čevlji na vezalke, po prvi svetovni vojni

Visoki čevlji na vezalke, po prvi svetovni vojni

Izdelek Konrada Mehleta, predvidoma iz dvajsetih let 20. stoletja. Čevlji so bili – podobno kot mnogi drugi čevlji te vrste – v uporabi tudi za drsanje. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-317

Ženske sandale, sredina 20. stoletja

Ženske sandale, sredina 20. stoletja

Čevlji so bili najdeni v hiši na Glavnem trgu v Tržiču. Gornji del sandal je izdelan iz trakov, ki so ob straneh pritrjeni na podplat. Zapenjajo se s trakom in spono ob strani. Zelo nizka peta je na podplat pribita s kovinskimi žeblji. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1224/14

Nizki ženski čevlji klinčane izdelave, sredina 20. stoletja

Nizki ženski čevlji klinčane izdelave, sredina 20. stoletja

Čevlji so krašeni s prepletom trakov na nartu in imajo spono za zapenjanje. Peto pred obrabo varuje šinca – te so bile zelo priljubljene pri ženski in obutvi, ki je bila izdelana v času med obema svetovnima vojnama in v letih po njej. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-430

Nizki ženski čevlji klinčane izdelave, sredina 20. stoletja

Nizki ženski čevlji klinčane izdelave, sredina 20. stoletja

Čevlji so krašeni s pasovi iz rdeče barvanega usnja. Čevlji so potemplani – tako so rekli, ko so podplat ojačali z dodatnim usnjem. Na podplate, ki so se obrabili, so namreč pribili dodatno usnje, da so jim s tem podaljšali uporabnost. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-431

Ženski nizki čevlji, izdelek Francke Mandič, druga četrtina 20. stoletja

Ženski nizki čevlji, izdelek Francke Mandič, druga četrtina 20. stoletja

Nikoli nošeni čevlji, izdelek iz čevljarske delavnice Francke Mandič iz leta 1931. Izdelani so bili za pražnjo rabo. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-448

Ženske sandale, ki se zapenjajo s paščkom okoli gležnja, druga četrtina 20. stoletja

Ženske sandale, ki se zapenjajo s paščkom okoli gležnja, druga četrtina 20. stoletja

Sandale so bile izdelane leta 1937, podplat je bil pozneje obnovljen. Tovrstna obutev je bila priljubljena pri tržiških meščankah. Nosile so jo učiteljice, uradnice, žene tržiških podjetnikov in druge, ki so skrbele za svoj urejeni videz. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-386

Nizki ženski čevlji, sredina 20. stoletja

Nizki ženski čevlji, sredina 20. stoletja

Gornje dele obutve so v času med obema svetovnima vojnama in po drugi vojni krasili z različnimi prepleti trakov. Z izdelovanjem teh prepletov so se ukvarjale predvsem ženske, in sicer v različnih delavnicah, ki so se specializirale za tovrstno delo. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1208

Špangarji šivane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Špangarji šivane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Izdelek tržiškega čevljarja Martina Slaparja iz leta 1930. Špangarji, kakor so rekli v Tržiču čevljem, ki so se pripenjali z gumbom ali spono z usnjenim trakom čez nart, so bili izjemno priljubljeni v tridesetih letih 20. stoletja. Nosile so jih predvsem tržiške meščanke, neznani niso bili niti v vaseh okoli Tržiča. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-393

Ženske sandale, izdelana pred drugo svetovno vojno

Ženske sandale, izdelana pred drugo svetovno vojno

Sandale krasi preplet trakov na nartu, gornji del čevlja, ki pokriva prste, je zaprt. Sandale so se kot poletno pražnje obuvalo uveljavile v mestih v času med obema svetovnima vojnama. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-463

Ženski nizki čevlji šivane izdelave, izdelani leta 1937

Ženski nizki čevlji šivane izdelave, izdelani leta 1937

Oblika ženskih pet se je v zgodovini spreminjala, a praviloma je veljalo, da se je peta višala s prazničnostjo oz. imenitnostjo obutve. Nizka peta sicer še ni določala obutve kot vsakdanje ali delovne – nizke pete so imeli tudi pražnji čevlji – visoke pete pa za delovno rabo nikoli niso bile v navadi. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1030

Ženski nizki čevlji z vezalkami, izdelani leta 1965

Ženski nizki čevlji z vezalkami, izdelani leta 1965

V šestdesetih letih 20. stoletja so postali priljubljeni čevlji, ki so imeli prednji del koničast. Izpopolnjeni šivalni stroji so omogočili okrasno šivanje gornjih delov z daljšimi šivi in debelejšimi nitmi. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-350

Nizki ženski čevlji, izdelani za prikaz videza obutve v sredni 20. stoletja

Nizki ženski čevlji, izdelani za prikaz videza obutve v sredni 20. stoletja

Čevlji, ki jih je iz kozjega usnja izdelal tržiški čevljar Janez Slapar, niso bili nošeni. Predvidoma so bili izdelani za prikaz videza in načina izdelave obutve v prvi polovici 20. stoletja. Narejeni so »na glih kopit«, kar pomeni, da sta levi in desni čevelj enaka – izdelana po istem kopitu, ki je simetrično oblikovano. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-423

Ženski nizki čevlji šivane izdelave, okrašeni s cofki, druga četrtina 20. stoletja

Ženski nizki čevlji šivane izdelave, okrašeni s cofki, druga četrtina 20. stoletja

Izdelek tržiškega čevljarja Martina Slaparja iz leta 1930. S strojnim šivanjem gornjih delov čevljev, ki se je v Tržiču uveljavilo že v zadnji četrtini 19. stoletja, je bila izdelava čevljev precej hitrejša kot pred tem. A v času med obema svetovnima vojnama je izdelava gornjih delov zaradi različnih načinov krašenja obutve ponovno zahtevala več časa in spretnosti tako glede modeliranja kot izdelovanja. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-433

Ženski nizki čevlji šivane izdelave, namenjeni vsakdanji rabi, druga četrtina 20. stoletja

Ženski nizki čevlji šivane izdelave, namenjeni vsakdanji rabi, druga četrtina 20. stoletja

Izdelek tržiškega čevljarja Martina Slaparja iz leta 1930. Nizki čevlji preprostega krojenja in izdelave so bili namenjeni vsakdanji rabi. Gornji del je krojen iz prednjega in zadnjega dela, ki sta s preprostimi ravnimi strojnimi šivi združena ob straneh. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-392

Nizki ženski čevlji iz semiša, med obema svetovnima vojnama

Nizki ženski čevlji iz semiša, med obema svetovnima vojnama

Izdelek obutvene tovarne Borovo iz leta 1931. Tržičani niso nosili le obutve, ki je bila izdelana v Tržiču, temveč tudi obutev, ki so jo kupovali drugod. V letih pred drugo svetovno vojno in pozneje je bila priljubljena obutev tovarne Borovo. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-435

Pražnji ženski nizki čevlji, sredina 20. stoletja

Pražnji ženski nizki čevlji, sredina 20. stoletja

Čevlji, katerih gornji del je izdelan iz volnenega blaga, so bili izdelani v Italiji, najdeni pa v hiši na Glavnem trgu v Tržiču. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1239/14

Pražnji ženski nizki čevlji iz semiša šivane izdelave, sredina 20. stoletja

Pražnji ženski nizki čevlji iz semiša šivane izdelave, sredina 20. stoletja

Nizke ženske čevlje s široko, ne pretirano visoko peto na prednjem delu krasijo usnjeni trakovi in pentlja. Na podoben način intenzivno krašenje ženskih pražnjih čevljev se je močno uveljavilo v času med obema svetovnima vojnama – čevlji, ki so bili v osnovi podobni, so dobivali številne različice. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-455

Z luknjicami in šivi krašeni ženski nizki čevlji klinčane izdelave. Izdelani so bili med obema svetovnima vojnama.

Z luknjicami in šivi krašeni ženski nizki čevlji klinčane izdelave. Izdelani so bili med obema svetovnima vojnama.

Čevlje je izdelal Martin Slapar leta 1930. Sledili so obutveni modi začetka tridesetih let 20. stoletja. Namenjeni so bili pražnji rabi. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-391

Nizki moški čevlji klinčane izdelave s kaveljčki za zavezovanje, leta pred drugo svetovno vojno

Nizki moški čevlji klinčane izdelave s kaveljčki za zavezovanje, leta pred drugo svetovno vojno

Izdelek tržiškega čevljarja Janeza Krmelja iz leta 1940. Nizki čevlji na vezalke so se najpogosteje zavezovali spredaj na sredini, a znane so tudi izvedbe tovrstnih čevljev, ki so se zavezovali spredaj ob strani. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-381

Moški čevlji klinčane izdelave s kaveljčki za zavezovanje, trideseta leta 20. stoletja

Moški čevlji klinčane izdelave s kaveljčki za zavezovanje, trideseta leta 20. stoletja

Izdelek tržiškega čevljarja Janka Štefeta iz let pred drugo svetovno vojno. Nizki čevlji, v Tržiču so jim rekli tudi hafərəl, kar je izpeljano iz nemške besede Half (pol, v pomenu polčevelj, kar je bil te vrste čevelj v primerjavi z visokim čevljem). Je klinčane izdelave, peto ima pribito s kovinskimi žebljički. Peto in prednji del pred obrabo varujejo šince. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-390

Visok otroški čevelj na vezalke klinčane izdelave, sredina 20. stoletja

Visok otroški čevelj na vezalke klinčane izdelave, sredina 20. stoletja

Izdelek Martina Slaparja iz leta 1945. Visoki čevlji na vezalke kažejo najbolj splošno razširjeno obliko otroških obuval za zimsko rabo v prvi polovici in sredini 20. stoletja. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-442

Otroški polvisok čevelj na zavezovanje, sredina 20. stoletja

Otroški polvisok čevelj na zavezovanje, sredina 20. stoletja

Čevelj je Tržiškemu muzeju podarila Metka Kokalj iz Leš. Čevelj na vrhnjem gornjem delu krasijo luknjice. Gre za izdelek otroške obutvene mode – taki čevlji v obuvanju odraslih niso bili uveljavljeni. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-467

Visok otroški čevelj na vezalke, prva tretjina 20. stoletja

Visok otroški čevelj na vezalke, prva tretjina 20. stoletja

Nikoli nošeni čevlji so bili izdelani v tržiški tovarni Hermana Goekna. Čevelj je bil predvidoma izdelan za predstavitev kolekcije otroških čevljev, ki jih je izdelovala tovarna Hermana Goekna v Tržiču. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-519

Otroški visoki čevlji na vezalke, sredina 20. stoletja

Otroški visoki čevlji na vezalke, sredina 20. stoletja

Otroški čevlji so bili podobno kot čevlji odraslih najpogosteje črne ali rjave barve. V času med obema svetovnima vojnama se je ponudba usnja za izdelovanje gornjih delov čevljev razširila, pogosti so postali tudi čevlji drugih barv. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1608/14

Nizki otroški čevlji s paščkom, okoli leta 1930

Nizki otroški čevlji s paščkom, okoli leta 1930

Ponošenost čevljev kaže, da so bili v rabi dolgo časa. Podplat je na gornji del pribit s klinci, peta je dodatno pribita s kovinskimi žebljički. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1607/14

Nizek otroški čevelj teksane izdelave s paščkom, druga četrtina 20. stoletja

Nizek otroški čevelj teksane izdelave s paščkom, druga četrtina 20. stoletja

Čevlji so bili najdeni v Maternikovi hiši v Lešah. Gre za nizke otroške čevlje s paščkom, namenjene pražnji poletni rabi. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1195

Nizek otroški čevelj s paščkom in gumbom za zapenjanje, druga četrtina 20. stoletja

Nizek otroški čevelj s paščkom in gumbom za zapenjanje, druga četrtina 20. stoletja

Čevlji niso bili nošeni. Izdelani so bili v tržiški tovarni Hermana Goekna. Gre za špangarje, kakor so v Tržiču imenovali nizke čevlje, ki so se zapenjali s paščkom čez nart. Podplat je pribit s kovinskimi žebljički, kar pri izdelavi obutve za odrasle ni bilo pogosto. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-439

Visoki otroški čevlji na vezalke klinčane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Visoki otroški čevlji na vezalke klinčane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Otroci so čevlje pogosto ponosili do konca – do povsem končne obrabe, ko jih ni bilo mogoče več obuti. A tudi tedaj jih niso zavrgli, tako dragoceni so jim bili. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-456

Visoki otroški čevlji za zavezovanje, sredina 20. stoletja

Visoki otroški čevlji za zavezovanje, sredina 20. stoletja

Čevlje je Tržiškemu muzeju podarila Metka Kokalj iz Leš. Iz okolice Tržiča imamo mnoga pričevanja, ki dokazujejo, kako dragocena je bila za otroke obutev. Mnogi so še v sredini 20. stoletja tudi v hladnem vremenu hodili bosi. Čevlje so nosili v roki ali privezane čez ramo; obuli so se, na primer, ko so stopili v cerkev. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-466

Visoki otroški čevelj na vezalke, druga četrtina 20. stoletja

Visoki otroški čevelj na vezalke, druga četrtina 20. stoletja

Otroški čevlji, ki so po kroju identični čevljem odraslih. Izdelani so iz finega tankega usnja, podplati so pribiti s kovinskimi žebljički. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1605/14

Visoki otroški čevelj na vezalke, prva tretjina 20. stoletja

Visoki otroški čevelj na vezalke, prva tretjina 20. stoletja

Čevlji so bili izdelani v tržiški tovarni Hermana Goekna. V Tržiču in njegovi okolici je bilo veliko čevljarskih delavnic, kjer so se s posebno pozornostjo posvečali izdelavi otroške obutve. Zelo znan je bil Anton Jelenc, ki je imel med obema svetovnima vojnama v Tržiču obrat za izdelovanje baby čeveljčkov. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-520

Visoki otroški čevelj na vezalke, druga četrtina 20. stoletja

Visoki otroški čevelj na vezalke, druga četrtina 20. stoletja

Na makadamskih poteh so otroci, ki so imeli čevlje, te hitro obrabili. Kljub temu je iste čevlje navadno nosilo več otrok v družini. Ko so bili največjemu premajhni, jih je dobil mlajši brat ali sestra. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1606/14

Visoki otroški čevelj na vezalke klinčane izdelave z okovanimi podplati, druga četrtina 20. stoletja

Visoki otroški čevelj na vezalke klinčane izdelave z okovanimi podplati, druga četrtina 20. stoletja

Da bi čevlji otrok čim dlje časa služili svojemu namenu, so jih podobno kot čevlje odraslih okovali z žeblji. Otrokom so naročili precej večje čevlje, kot bi bilo treba, da so jih lahko nosili več sezon. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-374

Dekliški visoki čevlji na vezalke, sredina 20. stoletja

Dekliški visoki čevlji na vezalke, sredina 20. stoletja

Obutev deklet in fantov se ni bistveno razlikovala. V prvi polovici 20. stoletja so bili otroci poleti navadno bosi, pozimi so največ nosili visoke čevlje na vezalke. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1226

Visoki otroški čevlji na vezalke klinčane izdelave z okovanimi podplati, druga četrtina 20. stoletja

Visoki otroški čevlji na vezalke klinčane izdelave z okovanimi podplati, druga četrtina 20. stoletja

Obutev otrok je bila zelo podobna obutvi odraslih. Enak je bil način krojenja in izdelave, čevlji so bili le manjši. V obuvanju pa je bila ena ključna razlika: otroci so imeli manj obutve, pogosto so bili bosi. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-506

Moški škornji klinčane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Moški škornji klinčane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

zdelani so iz posebne vrste usnja. Škornji so imeli na vrhu na notranji strani pogosto prišite usnjene zanke, ki so omogočale, da so jih ljudje lažje obuvali. Prijeli so zanje in škorenj potegnili na nogo. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-418

Moški škornji klinčane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Moški škornji klinčane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Za izdelavo nizkih škornjev, namenjenih delovni rabi, so čevljarji uporabljali debelejše usnje kot za izdelavo čevljev, namenjenih pražnjim dnem. Bili so črni ali rjavi, tudi rdečerjavi. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-419

Močno okovani moški škornji klinčane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Močno okovani moški škornji klinčane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Z žeblji močno okovani čevlji in škornji so bili v drugi polovici 20. stoletja izjemno redki – zaradi njihove posebnosti in dragocenosti se je kar nekaj obutve te vrste iz prve polovice 20. stoletja ohranilo v sodobnost. Namenjeni so dobri zaščiti nog in delu na zahtevnih terenih. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-330

Visoki čevlji na vezalke, klinčane izdelave, sredina 20. stoletja

Visoki čevlji na vezalke, klinčane izdelave, sredina 20. stoletja

Čevlji niso bili nošeni, izdelani so bili predvidoma v sredini 20. stoletja. Gornji del je izdelan iz močnega usnja, podložen. Prav tako iz usnja izdelani podplati. Čevljem te vrste kakor tudi vsem drugim visokim čevljem so v Tržiču navadno rekli rančoši, kar izhaja iz nemškega izraza Randschuhe – čevlji, katerih gornji del je prišit na podplatni rob. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-482

Visoki čevlji na vezalke, predvidoma s konca 19. stoletja

Visoki čevlji na vezalke, predvidoma s konca 19. stoletja

Čevlje klinčane izdelave je predvidoma nosila Josipina Tekster iz Tržiča. Prednji gornji del je izdelan s kapico, ki je okrašena z luknjicami. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1247/14

Visoki ženski pražnji čevlji na vezalke. Izdelek je namenjen prikazu videza obutve ob koncu 19. stoletja.

Visoki ženski pražnji čevlji na vezalke. Izdelek je namenjen prikazu videza obutve ob koncu 19. stoletja.

Čevlje je leta 1969 izdelal Janez Slapar. Izdelani so kot rekonstrukcija ženske pražnje obutve s konca 19. stoletja. Izdelani so iz kozjega usnja, podloženi z bombažnim blagom. Narejeni so »na glih kopit«, kakor so rekli izdelavi obutve, ki ni razlikovala med levim in desnim čevljem – levi čevelj je torej povsem enak desnemu. Tak način izdelave je bil pogost še v začetku 20. stoletja. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1033

Visoki ženski pražnji čevlji na vezalke. Izdelek je namenjen prikazu videza obutve ob koncu 19. stoletja.

Visoki ženski pražnji čevlji na vezalke. Izdelek je namenjen prikazu videza obutve ob koncu 19. stoletja.

Čevlje je leta 1969 izdelal Janez Slapar. Tržiški muzej hrani nekaj čevljev, ki so bili v tretji četrtini 20. stoletja izdelani zato, da bi muzej lahko predstavil, kako so bili videti čevlji ob koncu 19. stoletja. Gre za replike oz. interpretacije, ki tako po izdelavi kot po končnem videzu sledijo zgledom časa, na katerega se nanašajo. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-474

Visoki čevlji na vezalke, klinčane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Visoki čevlji na vezalke, klinčane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Vsakdanji rabi in kmečkemu delu so v prvi polovici 20. stoletja zelo ustrezali visoki čevlji na vezalke z nizkimi petami in usnjenimi podplati, okovanimi z žeblji. Bili so trpežni, zaradi žebljev ljudem pri delu na travniku, polju in drugje na mehkih površinah v njih ni drselo. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-347

Visoki ženski čevlji na vezalke, namenjeni pražnji rabi, prva tretjina 20. stoletja

Visoki ženski čevlji na vezalke, namenjeni pražnji rabi, prva tretjina 20. stoletja

Visoki ženski čevlji na vezalke so imeli pete, ki pa so bile lahko bolj ali manj visoke. Dekleta in žene iz kmečkega okolja so vsaj za delo navadno nosile čevlje z dokaj nizko peto, višje so se uveljavile v mestnem okolju. Tovrstni čevlji iz mestnega okolja so bili tudi bolj okrašeni – ti imajo nad gležnjem zanimive zavihke. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-472

Čevlji na vezalke šivane izdelave, sredina 20. stoletja

Čevlji na vezalke šivane izdelave, sredina 20. stoletja

Čevlje je nosil Ignac Primožič iz Tržiča. Za zavezovanje čevljev so v sredini 20. stoletja pogosto uporabljali vezalke, izdelane iz usnjenih trakov. Bile so trpežne in poceni. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1210

Visoki ženski čevlji na vezalke z okrasnim prešivom med podplatom in gornjim delom, izdelek iz leta 1957

Visoki ženski čevlji na vezalke z okrasnim prešivom med podplatom in gornjim delom, izdelek iz leta 1957

Čevlje je izdelal Albin Oblak. Visoki ženski čevlje na vezalke so bili najbolj priljubljeno žensko obuvalo v zadnjih desetletjih 19. in prvih desetletjih 20. stoletja. V rabi so ostali tudi pozneje – le bolj ali manj so menjali svojo obliko, spreminjal se je tudi način izdelave. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1039

Visoki moški čevlji na vezalke klinčane izdelave, namenjeni pražnji rabi, druga četrtina 20. stoletja

Visoki moški čevlji na vezalke klinčane izdelave, namenjeni pražnji rabi, druga četrtina 20. stoletja

Izdelek tržiškega čevljarja Lojzeta Mehleta. Strojno zašit gornji del ter ročno prišit in pribit podplat je bila temeljna značilnost izdelave moških in ženskih visokih čevljev v zadnjih desetletjih 19. in prvi polovici 20. stoletja. Tovrstni čevlji so se najpogosteje zavezovali skozi rinčice, na gornjem delu so bili lahko tudi kovinski hakəlčki, čez katere so vezalke križno zatikali. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-378

Visoki moški čevlji na vezalke, izdelani za prikaz videza obutve ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja

Visoki moški čevlji na vezalke, izdelani za prikaz videza obutve ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja

Čevlji so bili izdelani v zadnjih desetletjih 20. stoletja za potrebe muzejske predstavitve stare obutve. Izdelani so po kroju s konca 19. stoletja, temu času sledi tudi način izdelave. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-421

Visoki čevlji klinčane izdelave s spono za zapenjanje, sredina 20. stoletja

Visoki čevlji klinčane izdelave s spono za zapenjanje, sredina 20. stoletja

V prvi polovici 20. stoletja so se pri visokih čevljih ob vezalkah in zadrgah uveljavili še drugi sistemi, s katerimi so dosegli, da so čevlji stali tesno ob gležnju. V letih pred drugo vojno in po njej so bile priljubljene razne sponke. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-494

Visoki čevlji z zadrgo, sprva namenjeni pražnji rabi, sredina 20. stoletja

Visoki čevlji z zadrgo, sprva namenjeni pražnji rabi, sredina 20. stoletja

Zadrgo so izumili že v sredini 19. stoletja, a se v izdelovanju obutve ni takoj uveljavila. Kot nadomestilo zavezovanju ali zapenjanju obutve se je razširila v prvi polovici 20. stoletja, a zavezovanja kot najsplošnejšega načina pritrjevanja ni nikoli povsem zamenjala. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-447

Visoki trpežni čevlji na vezalke, prva tretjina 20. stoletja

Visoki trpežni čevlji na vezalke, prva tretjina 20. stoletja

Ljudje so jih nosili samostojno za delo v gozdu ali drugo delo, kjer bi si lahko poškodovali goleni, tudi skupaj z gamašami. Podkovani so s pifəlci, žeblji, ki so jih izdelovali pretežno v Kropi. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;AKC-1149/14

Usnjene gamaše, namenjene delu v gozdu, druga četrtina 20. stoletja

Usnjene gamaše, namenjene delu v gozdu, druga četrtina 20. stoletja

Z gamašami, ki so jih navadno dodajali k visokim čevljem na vezalke, so si zlasti delavci v gozdu pred poškodbami zaščitili gležnje in meča. Skupaj s čevlji so predstavljali neke vrste nadomestek dražjim in splošno manj uporabnim škornjem. Čevlje so lahko nosili samostojno, z dodatkom gamaš so omogočali ustrezno zaščito. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-359

Moški škorenj z okovano peto klinčane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Moški škorenj z okovano peto klinčane izdelave, druga četrtina 20. stoletja

Da bi škornjem podaljšali dobo uporabe, so jim dodajali žeblje, s katerimi so zaščitili usnjen podplat pred prehitro obrabo. Pri sezuvanju so si pomagali z zajcem, ki ga sestavlja za dobro širino čevlja široka deščica s polkrožnim izrezom in podložka. Z eno nogo so stopili na deščico, drugo s peto zataknili za polkrožni izrez in jo dvignili, da so se sezuli. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-403

Škorenj klinčane izdelave z okovanim prednjim delom podplata in peto, prva polovica 20. stoletja

Škorenj klinčane izdelave z okovanim prednjim delom podplata in peto, prva polovica 20. stoletja

Škorenj je ročno šivan. Ljudje so pazili, da je bila obutev čim dlje v rabi. Če se je npr. škorenj poškodoval, če je dobil luknjo, so ga nesli k čevljarju, da ga je pokrpal. Rekli so, da je škornju pribil »nado« – upanje, da bo še naprej služil svojemu namenu. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-1234

Škornji na zadrgo, klinčane izdelave, prva četrtina 20. stoletja

Škornji na zadrgo, klinčane izdelave, prva četrtina 20. stoletja

Škornji, ki so segali do podkolen, so bili sicer redko, a priljubljeno obuvalo moških – predvsem tistih iz mestnega in primestnega okolja – že v prvi polovici 19. stoletja. V rabi so ostali tudi pozneje, predvsem kot obuvalo za delo. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-417

Visoki škornji na vihala, druga polovica 19. stoletja

Visoki škornji na vihala, druga polovica 19. stoletja

Visoke škornje na vihala so nosili kmetje na alpskem oblačilnem območju vse od 17. stoletja pa do srede 19. stoletja. Pozneje so se uveljavili v pripadnostnem kostumiranju in so postali prepoznavni del t. i. narodne noše. EVIDENČNA ŠTEVILKA TRŽ;ČE-514

O muzeju

V Tržiškem muzeju boste našli bogate obrtne razstave o naših čevljarjih, usnjarjih, kolarjih, barvarjih, nogavičarjih … V muzeju se skriva tudi Slovenski smučarski muzej, ki prikazuje zgodovino smučanja od pradavnine do danes. Pomembno muzejsko enoto imamo v Podljubelju, posvečena je koncentracijskemu taborišču Ljubelj/Mauthausen.

Vabljeni, da si ogledate tudi naše ostale enote, Tržiški muzej namreč obsega 7 enot.

Kontakt

Tržiški muzej
Muzejska 11, 4290 Tržič

T: +386 (4) 5315 500
E: trziski.muzej@guest.arnes.si

Valvasorjeva nagrada 2018

Valvasorjeva nagrada 2021

Nominacije

Nominacije

Evropski muzej leta