Zvonka Pretnar, nekdanja direktorica Tržiškega muzeja je ohranila rokopisno kuharico Josipine Grom z naslovom Slovenska kuharica ali navod [navodilo] okusno kuhati navadna in imenitna jedila, ki ji jo je 11. aprila 1929 podarila njena mama Katarina Grom.
Ni veliko ljudem znano, da je bila Josipina Grom prapranečakinja Franceta Prešerna. V rokopisni kuharici je na 138 neoštevilčenih straneh napisanih okoli 150 receptov za pripravo različnih jedi.
Med juhami so navedene »gobova juha«, »grahova pere juha«, torej grahova kremna juha, pri kateri je grah pretlačen, »ragu juha«, cvetačna juha (imenujejo jo »karfjolova juha«) in »leča v prežganju«. Pri vseh opisanih gre za kremne juhe, ki so zgoščene s prežganjem.
Med jušnimi zakuhami navaja mozgove cmoke, žličnike iz vranice in jetrc, cesarski ponvičnik, palačinke, ponvičnike, razne žikrofe idr.
Med polivkami in prikuhami podaja recepte za številne omake – imenuje jih »zose« – in priloge. Piše, kako se pripravi ohrovt, špinača, krompir, zelje, korenje, koleraba, grah, kumare, cvetača. Omake so brez izjem zgoščene s prepraženo moko, zalito z juho ali vodo – bodisi je moka prepražena neposredno na masti, lahko je prej na masti prepražena čebula, za tem dodana in prepražena moka, lahko je na masti stopljen sladkor, na kar je dodana in prepražena moka. Med pogostejše dodatke sodita česen in peteršilj, okus je pogosto obogaten s kisom.
Veliko skupino predstavljajo mesne jedi in obare. Med njimi so jedi iz sesekljanega oz. zmletega mesa, iz kombinacij telečjega, svinjskega in govejega mesa. V receptih pogosto najdemo teletino, še pogosteje govedino, redkeje svinjino. Ne izpusti niti divjačine in koštruna. Številne so jedi iz drobovine, nekaj jih je iz rib in rakov.
V zadnjem delu kuharice so močnate jedi in kuhi – jedi iz moke in kolači, torej predvsem sladice. Med njimi narastki, palačinke, praženci in mnoge druge jedi. V kuharici najdemo zavitke in štrukljem kipnike, piškote, torte ipd.
OSTANITE Z NAMI
Bodite prvi, ki boste izvedeli več o dogodkih v Tržiškem muzeju.
