Kruh je dandanes ena najbolj razširjenih jedi. Poznali so ga že alpski Slovani, prva omemba kruha je iz leta 871. Pekli so ga doma, v mestih se je v 14. stoletju začela razvijati pekovska obrt. Ljudje so najpogosteje uživali kruh iz mešanice žit – ajde, ovsa, ječmena in prosa – ponekod pa so pekli ovsen, sirkov in koruzni kruh.
Kruh ima velik simbolni pomen, saj v krščanski liturgiji predstavlja zakrament (Kristusovo telo) in je simbol vsega nujnega v življenju. To narekuje spoštljiv odnos do kruha, pomembna pa je tudi njegova vloga v številnih šegah in navadah, predvsem ob pomembnejših osebnih mejnikih, večjih delih in koledarskih praznikih.