0
Povzetek košarice

Košarica je prazna

Dodaj izdelke

O kruhu

Kruh je dandanes ena najbolj razširjenih jedi. Poznali so ga že alpski Slovani, prva omemba kruha je iz leta 871. Pekli so ga doma, v mestih se je v 14. stoletju začela razvijati pekovska obrt. Ljudje so najpogosteje uživali kruh iz mešanice žit – ajde, ovsa, ječmena in prosa – ponekod pa so pekli ovsen, sirkov in koruzni kruh.


Kruh ima velik simbolni pomen, saj v krščanski liturgiji predstavlja zakrament (Kristusovo telo) in je simbol vsega nujnega v življenju. To narekuje spoštljiv odnos do kruha, pomembna pa je tudi njegova vloga v številnih šegah in navadah, predvsem ob pomembnejših osebnih mejnikih, večjih delih in koledarskih praznikih.

Reki in pregovori (kot svetost kruha)

Preden so ga začele gnesti, so se prekrižale.

Preden so ga načeli, so ga z nožem prekrižali, da si ne bi vrag prišel brusit nohtov.

Reki in pregovori (kot svetost kruha)
Peka kruha v Kurnikovi hiši. Ilustracija Jureta Engelsbergerja

Namig: ob kliku na označeno besedo se bo odprlo pojasnilo, kaj beseda pomeni.

Svetost kruha

Jé ali jê?

Človek jê, kar jé.

Kaj spoznamo na tujem?

Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče. 

Imaš vsega preveč?

Kdor košček kruh zametuje, večkrat drobtinic potrebuje.

Kar je preveč, še s kruhom ni dobro.

Dobrodelnost

Kdor rad kruh deli, se mu v rokah množi.

Ti je težko vprašati?

Kdor jezika špara, kruha strada.

Kje diši?

Sosedov hleb vedno lepše diši.

Česa največ poješ?

Zarečenega kruha se največ poje.

Se nerad trudiš?

Brez muke ni moke, brez setve ni žetve.

Pomisliš, kaj delaš?

Kakršno seme seješ, tako žito boš žel.