0
Povzetek košarice

Košarica je prazna

Dodaj izdelke

Tržiški muzej - Pollakova kajža

Osrednji razstavni in upravni prostori Tržiškega muzeja.

Na sodobni in interaktivni razstavi so predstavljene najpomembnejše tržiške obrti. V pritličju je stalna razstava Slovenskega smučarskega muzeja.


Stalna razstava Bogastvo obrti prikazuje obrti in industrijo, ki so skozi čas vplivale na razvoj mesta in življenja ljudi v njem. Štiri razstavne prostore zavzema prikaz čevljarstva, v preostalih je predstavljena še dediščina tržiškega usnjarstva, nogavičarstva, izdelave modrotiska in drugega tekstila. Simbolično so nakazane tudi kovaška, kolarska, krojaška in mesarska obrt.

V pritličju je tudi stalna razstava Slovenskega smučarskega muzeja.

Pollakova kajža, znana tudi pod imenom Zgornja kajža, je bila zgrajena po velikem tržiškem požaru leta 1811. Njen prvi lastnik je bil usnjar Karel Pollak, za njim je njegov sin Gašper Pollak (1800–1880) v Kajži ustanovil modrotiskarsko manufakturo. Bil je prvi od ljudstva izvoljen tržiški župan (1851–1860).

Odpiralni čas

Odpiralni čas

Od torka do nedelje od 10.00 – 18.00.

Zaprto: 1. januar, velikonočna nedelja, 1.november, 25. december.

Informacije

Informacije

Virtualni sprehod

 Virtualni sprehod po zbirkah Tržiškega muzeja.

Organizirani ogledi

Pester nabor programov za organizirane skupine.

Slovenski smučarski muzej


Tržič je ena izmed zibelk športnega smučanja na Slovenskem, leta 2014 je tu odprl vrata Slovenski smučarski muzej.

Sodobna muzejska razstava prikazuje razvoj smučanja od pradavnine do današnjih dni. Razstavljene so številne smuči, od bloških do najsodobnejših, ob njih pa tudi preostala oprema: smučarske palice, čevlji in oblačila. Prikazan je način izdelave smuči na star način, v kolarskih delavnicah.

Del zbirke je posvečen začetku in razvoju smučanja v Tržiču, s predstavitvijo tržiških šampionov od prvega zlatega obdobja do Jožeta Šlibarja, Andreja Jermana, Andreje Grašič Koblar, Davida Ahačiča in drugih. Slalom slavnih je posvečen našim najboljšim alpskim smučarkam in smučarjem, ki so dosegali največje dosežke na velikih tekmovanjih.

Posebno mesto na razstavi imajo naši največji slovenski šampioni Bojan Križaj, Mateja Svet in Žan Košir.

Za vse ljubitelje smučanja!

Lokacija in kontakt


Tržiški muzej - Pollakova kajža in Slovenski smučarski muzej

Muzejska 11, 4290 Tržič

T: 04 53 15 500
E: trziski.muzej@quest.arnes.si


Tržiški muzej - Pollakova kajža in Slovenski smučarski muzej

Tržiški šuštarji


Tržič se je razvil v najpomembnejše čevljarsko središče v Sloveniji.

Več kot petsto razstavljenih predmetov govori zgodbe o preteklem delu in življenju čevljarjev ter o obuvanju ljudi, ki so nosili izdelke čevljarjev iz Tržiča in od drugod. Razstavne prostore dopolnjujejo avdiovizualna gradiva in ustvarjalni kotički za otroke in odrasle.

Ogledati si je mogoče rokodelsko (ročno) izdelovanje obutve, način življenja tržiških čevljarjev, obutev, ki so jo izdelovali in nosili v Tržiču, razvoj Peka in obutev znanih Slovencev.

VEČ

Usnje vseh barv


Na razstavi spoznamo življenje tržiških usnjarjev, način predelave kož v usnje in izdelke iz usnja.

Tržiški usnjarji so bili že v 17. stoletju znani po posebnem kordovanskem usnju. Zanimivo je bilo njihovo oblačenje. Nosili so usnjen predpasnik in visoke usnjene škornje – štalonarje.

Predstavljena je raba usnja v obuvanju, oblačenju, izdelovanju raznih pripomočkov, hišni opremi, športu, izdelovanju glasbil, tovorjenju in drugem. Z življenjem in delom usnjarjev je povezanih veliko zanimivih zgodb. Otroci se na njim prijeten in aktiven način seznanijo s posebnostmi usnjarske tradicije.

VEČ

Tržiški nogavičarji


Tržič je bil na Slovenskem najmočnejše nogavičarsko središče. Prvi nogavičarji so znani iz 17. stoletja, največ jih je bilo v Prešernovi dobi. 

Visoke volnene nogavice so izdelovali moški, ženske in otroci. Največ so jih barvali v modro barvo – rekli so ji višnjeva. Po sredini 19. stoletja so moški začeli nositi dolge hlače in tržiški nogavičarji so v nekaj letih propadli.

Na razstavi lahko ugibate, kako so imenovali posamezne vzorce.

VEČ

Lan in ovca, les in nafta


Tržičani so sejali lan, iz njega spredli niti in tkali platno. Iz volne so izdelovali sukno.

Kot je pisal že Valvasor, so Tržičani sloveli po mezlanu – blagu, ki je bilo tkano iz lanu in volne. Sredi 19. stoletja so vse pogosteje uporabljali bombažno blago. Na trgu je bilo zaradi hitrejše strojne predelave cenejše od platna. Pozneje so tkanine izdelovali iz celuloznih in sintetično pridobljenih vlaken. Prava svila je vse do danes ohranila prestižen pomen.

Različna vlakna, niti in tkanine si lahko ogledati, jih primete, tkete lahko preprogo… Na videu si lahko ogledate postopek predelave lanu, ob zvočni ograji spoznate zanimivosti.

VEČ

Čarobnost modrotiska


Modrotisk je poseben način ročnega tiskanja vzorcev na blago, ki se obarva z indigom.

Imenujemo ga rezervni ali negativni tisk. S pomočjo modela se na blago nanese kašasta lepljiva snov, ki ob barvanju prepreči dostop barvila na vlakna.

V Tržiču so barvali platno, ki so ga prinašali kmetje, in bombažno blago, ki so ga tkali sami. Sloveli so po víšnjevih pávolnikih – modrem potiskanem bombažnem blagu.

Ogledate si lahko film s prikazom starega načina tiskanja blaga, spoznate, kako so se nekdaj oblačili v Dolini nad Tržičem…

VEČ




Otroški kotiček


Otroci se lahko preizkusijo v različnih dejavnostih, povezanih s tržiško dediščino. 

Tam je zmaj, ki je lomastil po Košuti, kovač, mizar in čevljar, ki opravljajo svoje delo, podplati, ki čakajo, da jim zabiješ cveke, in številna različna obuvala, ki jih lahko primeš v roke.

VEČ



BPT – Bombažna predilnica in tkalnica Tržič


V tovarni, ustanovljeni leta 1885, so izdelovali kakovostno bombažno blago in posteljnino.

Leta 1960 je bilo v njej zaposlenih več kot 1500 delavcev, njihovi izdelki niso manjkali domala v nobenem gospodinjstvu na Gorenjskem.

Razstavljene so blagovne znamke, s katerimi so označevali v BPT-ju izdelano blago, eden najstarejših predilnih strojev in posteljnina, ki so jo izdelovali v tovarni. Ob tem si na ekranu lahko ogledate spomine ljudi, ki so delali v BPT-ju in spoznate razne zanimivosti, med drugim, kako so ovce rasle na drevesih, kdo je spodbujal suženjstvo, kaj so prinesli novi stroji, zakaj bombaž zastruplja zemljo ipd.

Soba je namenjena tudi ustvarjalnim delavnicam, druženju in prijetnemu zaključku obiska muzeja.

VEČ


Obiščite nas

Organizirani ogledi