Rokodelstvo
Rokodelsko izdelovanje obutve se je ohranilo v sredino 20. stoletja, deloma tudi še v njegovo drugo polovico, hkrati pa to predstavlja način izdelave, ki korenini v 19. stoletju in zgodnejšem času. Posebnost in hkrati splošnost predstavlja rekonstruirana tržiška čevljarska delavnica – berštat, kjer si lahko ogledamo čevljarsko orodje in opremo, ki ju je potreboval čevljar pri svojem delu.
Življenje tržiških šuštarjev
Življenje tržiških čevljarjev je bilo povezano z združevanjem v cehe, njihovimi pravili in družbeno strukturo, ki so jo sestavljali vajenci, pomočniki in mojstri. Zanimiva so pričevanja o posebnostih nekdanjega življenja čevljarjev, povezana s ptičjim lovom, hranjenjem ptic ipd. Praznovali so na predvečer gregorjevega, hodili so v štero.
Za življenje čevljarjev sta bila pomembna zavetnika Krišpin in Krišpinjan. Tržičani naj bi o njiju vedeli le to, da sta se rodila in umrla na ponedeljek. Od tod naj bi izviralo, da šuštarji ob ponedeljkih ne delajo, da »udarjo ta plavga«.
Obutev, ki so jo izdelovali in nosili Tržičani
Številni razstavljeni izdelki tržiške čevljarske obrti in industrije predstavljajo, kaj so obuvali Tržičani od konca 19. stoletja do sodobnosti.
Tržičani so različno obutev nosili v različnih življenjskih obdobjih in ob različnih priložnostih (birma, poroka, vsakdan, praznik, šport …). Ob tem je predstavljen razvoj obuvanja v svetu in na Slovenskem.
Če se bom odločil graditi, bom gradil najmoderneje
Peko je ustanovil Slovenec Peter Kozina. Od leta 1903, ko je bil Peko ustanovljen, je mogoče spremljati razvoj, ki je ključno vplival na življenje Tržičanov. V njem je bilo zaposlenih od nekaj sto Tržičanov do nekaj tisoč, proizvodnja obuval je v zlatem obdobju dosegala število več milijonov parov letno.
